facebook

Tudi letos smo dijaki obeh petih razredov Državnega tehniškega zavoda Žige Zoisa opravili dvotedensko delovno prakso v Ljubljani. Bivali smo v Dijaškem domu Ivana Cankarja DIC, stroške prenočišča pa je v celoti kril Zavod RS za šolstvo. Prakso sta organizirala prof. Cirila Devetti in prof. Willj Mikac, ki sta poiskala primerna podjetja in se z mentorji dogovorila za prakso. V Ljubljano smo šli v začetku septembra in že dan kasneje začeli z delom.

V šoli smo se nato pogovarjali o izkušnji, med pogovorom pa je nastal spodnji intervju.

1. KAJ STE ODNESLI?

Od letošnje prakse v Ljubljani sem odnesla veliko novih izrazov v slovenskem jeziku v zvezi s področjem, ki se ga učimo v šoli. (Martina)

Od prakse v Ljubljani sem odnesla to, da sem lahko stopila v svet dela in skušala vsaj malo razumeti, kaj sploh pomeni delati. (Tina)

Delovna praksa je bila dobra izkušnja za spoznavanje delovnega okolja v Sloveniji in za spoznavanje poklica, na katerega se pripravljamo v šoli. (Andreja)

Spoznal sem, da je pojem delovne prakse v Sloveniji popolnoma različen od tistega v Italiji. Ukvarjal sem se z veliko bolj praktičnimi nalogami in končno uporabljal inštrumente, ki smo jih spoznali v šoli. (Peter)

 
2. KATERE SO BILE VAŠE NALOGE?

Prvi teden sem iskala spletne strani podjetij. Informacije je moje podjetje rabilo pri primerjanju z lastno spletno stranjo. Preurejala sem powerpoint predstavitve podjetja, napisala kratek povzetek ter objavila na interno spletno stran. Drugi teden sem bila v kadrovski, kjer sem skenirala in urejala dokumente. (Kelly)

Delala sem v v dobavnem oddelku podjetja AquafilSLO. Prvi teden sem v glavnem arhivirala naročila ter na njihovi aplikaciji preverila, če so bila vsa naročila zaključena. V drugem tednu pa sem že sama sestavljala naročila. (Cheyenne)

Delala sem v podjetju za geodetske storitve Geograd, zato sem se večinoma ukvarjala z merjenjem na terenu, določevanjem mej in zakoličevanjem točk. V glavnem smo s sodelavci opravljali meritve na terenu, ko sem bila v pisarni pa sem obdelovala in preverjala podatke o lastništvu parcel. (Andreja)

Delal sem na geodetskem podjetju LGB, kjer smo vsak dan hodili na Krško in izvajali meritve za določevanje meje med cesto in privatno lastnino. Uporabljal sem inštrumente kot so GPS in tahimeter. (Peter)

 
3. KAJ STE SI PRIČAKOVALI?

Pričakovala sem, da se bom v pisarni ukvarjala z nepomembnimi stvarmi, v resnici pa nisem, saj mi je gospa Helena zaupala. Že po prvih dneh me je pohvalila, da sem zelo natančna. (Nastja)

Pričakovala sem si običajno prakso. Mislim tako, kjer se zate sploh ne zanimajo ali pa te postavijo pred računalnik ali v skladišče in ti dodelijo delo, ki ga oni nočejo opravljati. Na srečo sem se motila. (Shari)

Pričakovala sem si veliko več dela v pisarni, na primer risanje z programom Autocad, v resnici pa smo vsak dan delali na terenu. (Veronika)

Delal sem to, kar sem si pričakoval, saj so mi dijaki iz lanskega petega razreda že povedali, kaj naj si pričakujem. (Peter)

 
4. GLEDE NA TO, DA STE V PREJŠNJIH LETIH OPRAVLJALI PRAKSO V FJK, KATERE SO RAZLIKE MED FJK IN LJUBLJANO?

Glavna razlika med prakso v Italji in Sloveniji je jezik. Težave sem imela v pisarni, ko je moja tutor uporabljala slovenske tehnične izraze, ki sem jih sicer poznala v italjanščini. Različni so tudi nekateri zakoni, programi za knjigovodstvo pa so skoraj popolnoma enaki. (Nastja)

Ker je poklic geometra/geodeta nekoliko različen v Italiji in Sloveniji, sem se na praksi v Ljubljani, v primerjavi s prakso v Trstu, več ukvarjala z merjenjem na terenu. V Trstu sem večinoma risala z Autocadom. (Andreja)

Prva razlika je ta, da v FJK so večinoma samo v pisarni, druga pa je ta, da se v FJK uporablja skoraj samo italijanske izraze (tudi v slovenskih podjetjih), medtem ko sem v Ljubljani spoznala tudi slovenske izraze. (Veronika)

Razliki med prakso v FJK in v Ljubljani sta urnik dela in pomen geometra oz. geodeta. V Italiji je poklic geometra veliko bolj obširen in zajema celotno gradbeno področje. Medtem ko je v Sloveniji poklic geodeta veliko bolj bolj specifičen in osredotočen na meritve parcel in območij. (Peter)

 
5. STE PRED KONCEM VIŠJE SREDNJE ŠOLE. VAM JE BILA PRAKSA V POMOČ PRI RAZMIŠLJANJU O VAŠI PRIHODNOSTI?

Hvala praksi v Ljubljani sem razumela, da ne bi želela študirati ali delati v Ljubljani. Izbrala bi raje FJK. (Tina)

Delovna praksa je predvsem pomembna za spoznavanje delovnega okolja in da razumeš, če ti ta poklic ustreza ali ne. (Andreja)

Da, praksa mi je bila v pomoč, saj sem spoznala podjetja, ki delujejo v različnih sektorjih in tako spoznala „svet dela“. (Maja)

Čeprav ob zaključku tega študija ne bom nadaljeval s študijem na gradbenem področju, mi je praksa v Ljubljani razkrila veliko novih in uporabnih stvari. (Peter)

 
6. KATERE SO POZITIVNE IN NEGATIVNE PLATI PRAKSE?

Pozitivno je to, da sem spoznala kaj pomeni delati v pisarni, poleg tega sem se preizkusila v novem delovnem okolju. Negativno je to, da sem včasih delala stvari, ki niso del mojega študija. (Martina)

Pozitivno je to, da sem vadila slovenščino in angleščino in sem se naučila veliko novega glede svojega področja. Negativno pa je bilo delo v pisarni, saj mi taka dela niso všeč. (Nastja)

Pozitivne: pridobiš delovne iskušnje, spoznaš delovni svet, se naučiš nekaj novega in praktičnega.
Negativne: v primeru slabe organizacije z gostujočim podjetjem, se lahko praksa izkaže res brez smisla. (Shari)

Pozitivne plati so te, da sem se naučila nekaj novega in sem lahko uporabila pridobljeno znanje iz področja načrtovanja, gradbeništva in topografije. Negativnih nimam, ker so me povsod lepo sprejeli in mi sledili. (Veronika)


7. KAJ BI SPREMENILI PRI SAMEM KONCEPTU PRAKSE?

Na splošno pogrešam več zaupanja med delodajalcem in praktikantom. Prakse so večinoma dolgočasne, saj se dogaja, da opravljamo nezanimive naloge, ki nam ne koristijo. (Sofia)

Dijaki 5. UFM in 5. GOP

  • 01
  • 02
  • 03
  • 04
  • 05
  • 06
  • 07
  • 08
  • 09
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19

Kdo smo / Chi siamo

DRŽAVNI TEHNIŠKI ZAVOD / ISTITUTO TECNICO STATALE

                                      "ŽIGA ZOIS"

      • Ulica / Via Weiss 15 - 34128 TRST / TRIESTE
      • Tel:  +39 040 54356
        Fax: +39 040 3798962
      • Email: Questo indirizzo email è protetto dagli spambots. È necessario abilitare JavaScript per vederlo., Questo indirizzo email è protetto dagli spambots. È necessario abilitare JavaScript per vederlo.
        PEC: Questo indirizzo email è protetto dagli spambots. È necessario abilitare JavaScript per vederlo.
      • D.K. / C.F.: 80021510328
        ENOTNA KODA URADA / CODICE UNICO UFFICIO: UFOSSH
        MEHANOGRAFSKA KODA / CODICE MECCANOGRAFICO: TSTD030007

 

 

Zemljevid / Mappa

 

Vai all'inizio della pagina